Včeraj smo štartali

Natančno ob desetih. Udeležence je najprej pozdravila Tanja Razboršek Rehar, direktorica Zavoda za kulturo, šport in turizem v Žalcu. Pravzaprav je njena krivda, da se je vse skupaj sploh začelo. Njena je bila namreč ideja, da povabi gospoda Rudija Španzla, da vodi poletno slikarsko šolo.

Prostori v graščini v Novem Celju so prav imenitni za ta namen. Iz graščine veje duh po starih časih in ker je dokaj zapuščena, vlada v njej tudi pridih srhljivosti. Rudija vse skupaj spominja na barok, pa na film Ples vampirjev režiserja Romana Polanskega. Če bi bilo v graščini še kaj zrcal, bi tudi v resnici ugotovili, kdo med nami je živ udeleženec, kdo pa vampir.

Brez panike! Vsi udeleženci so videti še kako živi, nihče nima prišiljenih sekalcev v ustih ali blede polti, ki bi spominjala na vampirje.

Največ živahnosti kažejo mentorji: slikarka Barbara Zupanc, profesorici likovne vzgoje Regina Mratinkovič in Breda Bračko, grafik Bogdan Renko ter glavni mentor Rudi Španzel. Ne le, da si vzame čas za prav vsakega udeleženca in mu svetuje, med nasvete vpleta anekdote iz življenja slikarjev in dejstva s področja likovne teorije. Tu sta še Rok Slana in Dorian Španzel, študenta Akademije lepih umetnosti v Benetkah, ki asistirata mentorjem.

Udeleženci - večinoma učenci zadnjih treh razredov devetletke, nekaj pa je tudi starejših - so, preden so začeli, pridno klepetali. Ko pa so se lotili risanja, je klepet zamrl, v gradu in pod šotori pred njim je zavladala tišina. Ne taka grobna tišina, kjer te je strah profesorjev, ona druga, ustvarjalna. Za ustvarjanje pač potrebuješ mir in tišino.

Kdo vse se še trudi, da vse teče kot po maslu? Kdo poskrbi, da so na voljo pripomočki, reflektorji, nenazadnje, da je kosilo pravi čas na mizi? Za to skrbijo trije: pedagoški vodja poletne šole Lidija Koceli, Uroš Govek in Boris Gorupič.